Pravilno dihanje
Najhitejši način sproščanja je zavestno spreminjanje dihanja. Ko doživljaš strah, tesnobo, se dihanje takoj odzove na stresno situacijo. Morda sploh ne opaziš, da dihaš hitreje in bolj plitko, ob večjih stiskah skozi usta. Kaj je treba narediti v takem primeru?
Globok vdih skozi nos. Tako na podzavestni ravni sporočiš telesu, da je na varnem, živčni sistem se ustrezno odzove, takoj občutiš olajšanje.
Takšno vajo lahko izvajaš, kadarkoli se počutiš pod pritiskom. To je najbolj preprosta vaja dihanja, ki umiri, upočasni dogajanje in pomaga k boljši koncentraciji, tudi če traja le minuto ali dve.
Pravilno dihanje izboljšuje učinkovitost pri delu, povečuje imunsko odpornost, sprošča telo in pomirja čustva, dovaja več vitalne energije. Od tega, kako dihaš, je odvisno, kako uspešno oddajaš tisto, česar več ne potrebuješ (izdihneš tudi napetost v telesu), in koliko vitalne energije sprejmeš.
Tole je še ena preprosta dihalna vaja.
Ustavi se in usmeri pozornost na dihanje. Dlani položi na zgornji del trebuha. V sproščeni drži vdihni skozi nos in vodi zrak v trebuh, ki se ob tem dvigne (napihne). Zadrži dih, izdihni skozi priprte ustnice, pri tem pa iztisni zrak iz trebuha, da se ta splošči. Pomagaj si z rokami tako, da ob izdihu rahlo pritisneš trebuh.Vajo dopolni z veselim izrazom na obrazu (zelo pomembno) in opazovanjem dihanja; sčasoma naj bo izdih daljši od vdiha, daljšajo se tudi premori pred spontanim vdihom. Ko se tega naučiš, lahko vadiš kjerkoli, kadar se spomneš, dokler vaje ne izvajaš samodejno in tako spremeniš način svojega običajnega dihanja.
Vsakemu svetujem, da se občasno ustavi in usmeri svojo pozornost samo na dihanje. Ni treba spreminjati dihanja, le opazuješ, kako dihaš. Zavedam se, da zrak vdihnem in izdihnem. Vse ostalo odmislim. Ob tem si lahko ponavljaš, da je dihanje vse, kar ta trenutek res moraš narediti.
Večina uporablja le del sposobnosti in zmogljivosti svojih pljuč. Kadar dihaš plitvo in pri tem aktiviraš le zgornji del prsnega koša, ramena potisneš naprej in navzdol. Posledica tega zelo pogostega načina dihanja so bolečine v ramenih, vratu in hrbtu, telo pa trpi tudi zaradi pomanjkanja kisika. Če nič drugega, si brez volje, hitro se utrudiš, počutiš se vedno zaspano.
Skromno, zadržano dihanje na hitro popraviš s smehom. Ko se od srca in glasno nasmejiš, se spontano aktivira pravilno dihanje. Med smehom globoko in do konca izdihuješ in nato z vsemi pljuči zajameš zrak, da bi se lahko naslednji trenutek še bolj smejal. Dobrovoljni ljudje imajo zato več kisika, boljšo držo, več volje in energije, s tem pa več možnosti za zdravje ali ozdravitev bolezni.
Dihati pravilno pomeni živeti s polnimi pljuči. Na tej točki se srečujeta materialno (telesno) in informacijsko-energijsko razumevanje pomena dihanja. Več kot izdihneš, več novega lahko sprejmeš. Dihanje je zbiranje življenjske energije. Kopičimo jo v središču telesa, v solarnem pleksusu in razporejamo v vsako celico. Ko nadzorujemo oziroma usmerjamo dihanje, lahko obvladamo tudi svoj um. Znano je, da so ljudje, ki globoko in umirjeno dihajo, sposobni bolj razsodno in mirno odreagirati v stresnih situacijah.
Pri tem je pomembno, da uporabljaš trebušno prepono, ki pomaga iztisniti kar največ porabljenega zraka iz pljuč, da narediš prostor za svežega. Kako najlažje ugotoviš, ali dihaš s trebušno prepono? Usmeri pozornost na dihanje (opazuje vdih in izdih) in si pri tem položi roko na zgornji del trebuha. Če dihaš s trebušno prepono, se roka ob dihanju opazno premika, in sicer ob izdihu noter in pri vdihu ven oziroma gor.
Saj bo šlo. Samo dihati je treba.
Pravilno dihanje izboljšuje učinkovitost pri delu, povečuje imunsko odpornost, sprošča telo in pomirja čustva, umirja, dovaja več vitalne energije.
Pri pravilnem dihanju za dihanje uporabimo trebušno prepono. To najlažje nadzorujemo, če položimo eno roko na prsni koš, drugo pa na trebuh. Pri tem se trudimo, da se roka, ki je na prsnem košu ne premika gor in dol ob vdihu in izdihu.
