Težko je najti kaj bolj univerzalnega s področja naravnega zdravljenja kot so tibetanske vaje. Primerne so tako rekoč za vsakogar, za ženkse, moške, otroke, mlade, starejše, za gibčne in bolj nerodne. Z upoštevanjem nekih osnovnih napotkov jih lahko izvaja prav vsak, ki želi ohraniti vitalnost ali pa si jo povrniti.
Za koga so tibetanske vaje?
Z upoštevanjem nekih osnovnih napotkov jih lahko izvaja prav vsak, ki želi ohraniti vitalnost ali pa si jo povrniti. Za vadbo ne potrebujete nobene posebne opreme, izkušenj ali predznanja – le vztrajnost. Za dober učinek te preproste vaje izvajamo redno vsako jutro, od deset minut do največ pol ure. Kdor se navadi nanje, jih ponavadi izvaja tako spontano in mimogrede, kot si zjutraj umijemo zobe in pristavimo za čaj ali kavo. Tibetanske vaje postanejo naš način življenja. Začne se prava sprememba, o kateri vsi govorimo, da bi bila nujna.
Izvajam jih in učim že kakšnih petnajst let. Imela sem srečo, da sem se učila pri viru, pri gospe Martini Kralj, ki jih je prinesla v Slovenijo. Že takrat je bila v zrelih letih, ko sem jo srečala pred kratkim, pa je bila še vedno vsa vitalna in gibčna. Očitno so to res vaje za pomlajevanje, kot jim tudi rečejo. Čisto po naključju sva se znašli kot predavateljici na istem dogodku in ko sem jo povabila, da bi bila gostja na moji predstavitvi tibetanskih vaj (ki sem se jih naučila od nje), je brez razmisleka rekla ja. Živost, iskrivost, hitra odzivnost, optimizem, pripravljenost sprejeti vse, kar življenje prinaša – tako si predstavljam vitalnost. Tako sem kot njena učenka učila druge, na predstavitvi so bili tudi moji učenci, ki tudi že sami poučujejo tibetanske vaje. Zanimiva izkušnja, ki jo lahko splete le spontanost.
Za kaj gre pri teh tibetanskih vajah? Sestavljene so iz petih vaj, ki jim pravijo tudi obredi. Ime obred je čisto na mestu, saj opominja, da to niso telovadne vaje, ampak bolj jogijske asane, pretegovanje in meditacija. Tako jih tudi izvajamo: počasi, s pravilnim dihanjem, z občutkom do svojega telesa, s pravo mero naprezanja (oziroma brez posebnega truda) in z opazovanjem dogajanja znotraj sebe (kar je že meditacija).
Pred vadbo ne jemo, zaželeno pa je, da spijemo kozarec vode, odpremo okno ali vsaj prezračimo prostor, kjer jih bomo izvajali. Če imamo jogisko podlago, bo bolj prijetno, lahko pa jih izvajamo tudi na tleh, na tepihu, na leseni terasi ali kje na vrtu, kar je itak najlepše. Ni pomembno, da vsako vajo popolnoma izvedemo, lahko si le predstavljamo, kako bi jo izvedli. Vsakič bomo bližje temu, kar smo si zastavili za cilj. Zdi se mi pa pomembno, da upoštevamo ritem vdiha in izdiha pri posameznih vajah in da dihamo s polnimi pljuči. Po vsaki vaji počivamo in šele ko se umirimo, nadaljujemo z naslednjo. To je še posebno zaželeno po zadnji vaji.
Koliko ponovitev vsake vaje? Prva vaja je vrtenje in pri tej ne štejemo. Ostale štiri ponavljamo po trikrat in počasi povečujemo, na primer vsak teden po dve ponovitvi več. Meni osebno se ne zdi potrebno, da bi jih ponavljali 21-krat, kar je največ ponovitev, če nismo ravno v takšni življenjski situaciji, da bi nam to res koristilo. Zadostujejo tudi tri ponovitve, ki jih izvajamo do sebe prijazno, pravilno in predvsem redno vsako jutro.
Vaj se lahko naučite iz knjige Vrelec mladosti, najdete jih na spletu, najboljše pa je, če poiščete koga, ki jih prakticira že dolgo in vas bo navdušil, da vztrajate. Vadimo jih tudi v Novi šoli za terapevte v Ljubljani, ki pravkar vpisuje novo generacijo slušateljev.
Zakaj bi delali tibetanske vaje?
-
za več energije,
-
boljše počutje,
-
za revitalizacijo,
-
znižanje telesne teže,
-
gibljivost telesa,
-
pomlajevanje.
