Mnenja
Odkar hodim v šolo, sem vedno bolj sproščena, v boljših odnosih, lažje se izražam. Že prej sem meditirala, vendar je reiki meditacija nekako bolj konkretna, počutim se znotraj svojega telesa.
Zanimalo me je, ali šola omogoči dovolj znanja za samostojno delo z reikijem. V razgovoru sem dobila vse odgovore in imam zdaj jasno predstavo o tem, kaj lahko dosežem v dveh letih izobraževanja. Všeč mi je, da se veliko časa namenja delu na sebi, odgovornosti in etiki, to je zame zelo pomembno, v prihodnosti imam namreč namen začeti samostojno prakso.
S celim svojim telesom sem čutila, da so delčki mojega življenja razpadli, se dvignili in nato počasi padali na svoje mesto kot delčki sestavljanke. Šele takrat sem se zavedla, da sem zelo dolgo živela v zgodbi, kjer nekatere osebe, odnosi, spomini niso bili na pravem mestu.
Pritegnila me je raznolikost programa. Super se mi zdi, da dobiš v tako kratkem obdobju vpogled v toliko smeri naravnega zdravljenja. Iščem tudi način, kako umiriti življenje, se ustaviti, ne pa da samo delam in urejam nujne stvari. Po razgovoru sem ugotovila, da šola nudi tudi praktične vaje za sproščanje in to me je prepričalo, da se vpišem.
Reiki je zame fenomenalna izkušnja. Po vsakem samostojnem tretmaju sem še drugačna, drugače vidim stvari, noro, to res deluje, ne bi verjela, da je možno. Bolj si upam povedati, kaj me moti, bolj znam pohvaliti, odnosi so jasnejši.
Zdaj sem se že toliko naučila, da lahko prakticiram reiki tudi v stresnih situacijah in ko sem utrujena. Že po nekaj mesecih redne prakse je učinek na moje življenje zelo pozitiven.
Res sem hvaležna, da sem se odločila za razgovor in prišla v stik z Bebo. Nisem bila prepričana, da je ta šola zame, zato mi je razgovor pomagal, da sem se prav odločila. Šola mi je omogočila neponovljivo potovanje v svet duhovnosti, rekija in čudovitih tehnik za delo na sebi.
Šolo doživljam kot veliko reiki družino. Prijetno je preživljati vikende v tako podporni skupini. In prav tako dober občutek je, da lahko sebi in še mnogim drugim pomagam z energijsko podporo.
Navdušena nad šolo in možnostjo, da se v dveh letih toliko naučiš. To so moje sanje…izvajati delavnice osebne rasti ter živeti v skladu z zakoni univerzuma.
Preden sem sem vpisala v Novo šolo meditacije nisem poznala in mi je bila v začetku celo neprijetna. Sedaj v naših skupnih meditacijah resnično uživam in jih bom vnesla tudi v svoj vsakdan. Tibetanske vaje izvajam nekajkrat tedensko, reiki od inciacije dalje vsak dan. Že opazim pozitivne učinke.
Meni se dogajaja veliko lepega. Odkar hodim na module v Novo šolo, spet postajam samozavestna, ljubljena in vedno nasmejana Nataša. Beba hvala, ker si nam pokazala novo pot in nas pri tem vzpodbujaš. Zame je ta pot polna novih doživetij, novih občutkov, ljubezni, sprejetosti,…
Uau, super mi gre reiki. Je drugače. ko delaš stvari sam samcat, brez tvoje podpore in izven skupine. Ampak mi je vsec, sem že kar sproščena. In drugi, ljudje, ki jih imam rada, tudi zelo dobro sprejemajo moj reiki. Prav užvam in všeč mi je, da lahko v tem stresnem okolju komu pomagam 🙂
Šolo imam vedno nekje v mislih, da ne pozabim na tišino in da se opozarjam, naj začnem s tibetanskimi vajami. Delno sem tudi zapiske že uredila, ne pa še vsega. V tem mesecu mi je uspelo nekajkrat opraviti reiki terapijo in sem bila presenečena nad občutji, tako da se še bolj veselim naslednjega izobraževalnega vikenda, ko se posvetimo reikiju.
Po zadnjem predavanju in vajah za razvijanje tenkočutnosti – imam kar veliko, vedno več trenutkov, ko opazim, kako močno se mi oglaša intuicija. Čisto taki primeri, da vem, da me bo nekdo poklical, da vem, da se bom z nekom srečala, da enostavno vem, da se bo nekaj zgodilo … svetoven občutek, čeprav na momente se ga kar malo ustrašim in bi ga še malo potlačla nekam.
Praktične vaje, ki jih delamo na modulih in ki jih potem prakticiramo doma sami ali v paru, zelo ostrijo mojo senzibilnost. Dovolj je, da pomislim na reiki, na energijo in že imam občutek, da teče. Nekako tako kot stikalo. Zelo, zelo, zelo pomaga v vsakdanjiku. Pomembno je, na kaj sem naravnana. Lažje se osredotočam, zelo težko me kaj ujezi. Meditacija postaja lažja – včasih je koncentracija skoraj hipna – in dolgotrajnejša. Zgodilo se mi je, da sem čutila med meditacijo, da sem morje. Najbolj čudežen pa je občutek, da sem vse to že vedela – počutim se na poti domov.
Moji sošolci so vsi tako pridni, s toliko lepimi stvarmi se ukvarjajo, toliko materiala za predelat pošiljajo, da včasih ne vem, kaj bi najraje brala. Veliko meditiram, ker se mi zdi, da moram spoznati sebe, da bom razumela druge. Včasih mi meditacija gre, ko pa težko izklopim misli, tudi ne. Ampak sem vztrajna. Danes zjutraj sem meditirala (po tibetanskih vajah) na notranjo luč. Naenkrat sem ugotovila, da nimam oblike, da ni prostora, nobene utesnjenosti. Obstajala je samo lahkost bivanja. Navdušena sem. Zdaj to vem in to je tisto, kar je pomembno.
Beba je rekla, naj se učenci ne navežemo preveč na svoje učitelje. To seveda razumem, pa vendar bo težko, saj so njene vibracije lepe, polne umirjene, a močne energije. Fascinirana sem nad vsem, kar se dogaja v šoli. Itak sem komaj dočakala začetek, potem pa sem se počutila, kot bi končno prišla domov. Prav kontrolirati moram svoje navdušenje. Mislim, da bi vsakdo moral imeti možnost okusiti čarobnost te tehnike, ki postane del oziroma način tvojega življenja.
Rada bi opisala, kako zelo intenzivno sem doživela iniciacijo v 1. stopnjo reikija. Sicer so se mi dogajale verjetno precej običajne stvari, kot so občutek mravljinčenja v dlaneh in na podplatih, občutek, da so roke (dlani) obrnjene navzdol, zelo močno sem čutila energijski pretok skozi središče dlani. Nenavadno pa se mi je zdelo, da sem med iniciacijo zaslišala, da me nekdo kliče po imenu, s prijetnim, mirnim, šepetajočim glasom. To me je za hip kar malo zmedlo, a sem hitro prišla do zaključka, da verjetno glas prihaja od zunaj. Kasneje sem se spomnila, da smo zaprli vsa okna, preden se je inicijacija začela. Po končanem obredu sem fizično vse videla nekako drugače, kot bi bil moj pogled rahlo zamegljen, da ne govorim o tem, da sem potrebovala kar nekaj časa, da sem spet lahko normalno sledila dogajanju okoli sebe (ta del se mi sicer zdi nekako pričakovan). Najbolj mi je ostalo v spominu, da ko sem gledala v mojstrico, je bil njen obraz na nek način tako zelo drugačen istočasno pa tak kot prej. Vem, da se tole čudno sliši, ampak ne vem, kako bi drugače opisala.
Že pred nekaj leti so mi pod roke začele prihajati knjige o samozdravljenju, zdravilnih energijah dreves, zelišč, začimb in vse to me je vleklo nekam v neznano. Ko sem zasledila Novo šolo naravnega zdravljenja, se mi je zdelo, kot bi dobila darilo za rojstni dan: »O, Hvala! Točno to sem si želela!« In danes, po skoraj zaključenem prvem letniku, lahko rečem, da nadvse uživam ob raznovrstnih predavanjih in predvsem ob spoznavanju reikija na vsakem koraku, za kar sem neizmerno hvaležna. Mislim, da bi vsakdo moral imeti možnost okusiti čarobnost te tehnike, ki postane del oziroma način tvojega življenja.